Dva tisoč manijakov!  Two Thousand Maniacs!

Herschell Gordon Lewis, ZDA, 1964, 16mm, 1.85, barvni, 87′, svp

četrtek 18. 9. / 19:00 / Slovenska kinoteka

Leta 1965 skupina nič hudega slutečih Jenkijev (med njimi Playboyeva zajčica Connie Mason) napravi usodni ovinek skozi južnjaško mestece Pleasant Valley, ki se ravno pripravlja na praznovanje posebnega jubileja. Ob koncu državljanske vojne je severna vojska uničila mesto in zdesetkala njegovo prebivalstvo. Stoletnico pokola kanijo meščani obeležiti, kot se spodobi: s krvavim sejmom nadvse domiselnih mučeniških smrti severnjaških turistov.

Med Krvavo pojedino (Blood Feast, 1963) in Pobarvaj me s krvjo (Color Me Blood Red, 1965) ter daleč onkraj hollywoodskega mainstreama in meja dobrega okusa sta kultni producent David F. Friedman in pionirski »goremeister« in kralj drive-in kina, H. G. Lewis, posnela drugi del t. i. krvave trilogije, s katero sta zapustila milje nudističnega filma, da bi s trojico prvobitnih splatterjev iznašla novo izrazje filmske groze, s krvavo parodijo južnjaškega gostoljubja Dva tisoč manijakov! pa narativno formulo ruralne gotike prvič vpeljala v eksploatacijski žanr.

»V filmu Dva tisoč manijakov! (1964) Herschella Gordona Lewisa so prvič zbrani na kup malodane vsi elementi, ki so nato postali stalnica najbolj formulaičnega podžanra ameriške grozljivke (če izvzamemo slasher): ruralnega horror filma. /…/ Dva tisoč manijakov! je pomagal vzpostaviti paradigmo, ki jo drugi filmi zdaj ponavljajo že desetletja, še zlasti pa odkar sta Boormanova ekranizacija Odrešitve (1972) in Hooperjev Teksaški pokol z motorko (1974) s svojim izjemnim uspehom poskrbela, da so se ti tropi prebili v popularno množično kulturo.«
– Bernice M. Murphy, The Rural Gothic in American Popular Culture  

»Lewisova kri izgleda kot kečap, njegovi udi in drobovje so prav toliko realistični kot tisti, ki jih razmetavajo Monty Pythonovci, kadar se šalijo na račun Sama Peckinpaha.«
– Kim Newman, Nightmare Movies

»Zaradi samega dejstva, da se jemlje resno, je Friedmanova produkcija še toliko bolj absurdna. Gre za fiasko v vseh pogledih.«
– Variety

»S Herschellom sva se pogosto spraševala, kako neki je tisti pisun iz Varietyja prišel na idejo, da se jemljeva resno.«
– David F. Friedman