BALANGIGA: HOWLING WILDERNESS

Leto 1901, Balangiga na filipinskem otoku Samar. Osemletni Kulas se z dedkom in vodnim bivolom znajde v pregnanstvu. Dom so zapustili na begu pred maščevalnim pohodom ameriške vojske pod vodstvom generala Smitha. Na odisejadi, ki jih vodi skozi morja trupel in požgane vasi, nenadoma najdejo preživelo dete.

Uporniški poet Khavn De La Cruz se s hipnotičnim filmom Balangiga: Tuleča divjina vrne k še enemu resničnemu dogodku iz filipinske preteklosti, k zgodovinskemu pokolu, ki ga je leta 1901 nad prebivalstvom v Balangigi zagrešila ameriška vojska. Film proti vojni, halucinanten, brutalen in ganljiv.

“/…/ žalostinka za nedolžnostjo, liričen in ganljiv testament človeškemu boju za svobodo pred vsako in vsakršno obliko zatiranja. /…/ Silovit in nežen film.”
– Francis Joseph Cruz, Rappler

“Se spomnite stripa v New York Journalu z naslovom UBIJTE VSE NAD DESET? Izšel je 5. maja 1902, na sliki pa je strelski vod ameriške vojske meril v štiri otroke s prevezanimi očmi. V uvodniku so napadli generala Jacoba H. Smitha in njegov zloglasni ukaz, da morajo vojaki ustreliti vse prebivalce, starejše od 10 let. Filipinska okupacija je bila, kot zapiše zgodovinarka Gail Buckley, prva vojna, v kateri so ‘ameriške oficirje in vojake uradno obtožili tistega, čemur bi danes rekli vojni zločini.’ V 44 vojaških sodnih procesih, ki so se vsi, vključno z postopkom proti generali Smithu, končali z obsodbami, ‘so bile kazni skoraj brez izjeme lahke’. To je bila Balangiga leta 1901. /…/ Zakaj bi govorili o grozotah že dolgo pozabljene okupacije? Ker okupacija ni stvar preteklosti. Balangiga leta 1901 so Filipini leta 2017. Ostajamo dežela pod okupacijo, ki se še vedno trudi postaviti na lastne noge, ki jo še vedno razdirajo notranji in zunanji boji. Smo žrtve revščine, kapitalizma in globalizacije, v času, ko smo se že skoraj prepričali, da so bile vse vojne končane in dobljene. Danes ni Filipinca, ki ga ne bi zaznamovala tragedija, pretekla ali sedanja. Dokler ne bo vse človeštvo doumelo, da v vojni nihče ne zmaga – da se nihče ne vrne domov brez ran, niti zmagovalec, bo Balangiga: Tuleča divjina film, ki ga moramo posneti: kot dokaz vojne, kot poziv k miru. /…/ Zgodba bo posneta preprosto. Brez vojsk, ki hrumijo čez bojišča, brez generalov, ki načrtujejo medsebojna uničenja, brez velikih deklaracij patriotizma – le zgodba otroka, ki se trudi preživeti do naslednjega dne in naslednjega mesta.”
– Khavn

“To ‘ni’ odprto pismo filipinski filmski komisiji (ob njeni odločitvi, da filmu Balangiga: Tuleča divjina podeli oceno nič). /…/ ‘Perverzen film, ki se izdaja za visoko umetnost,’ je moja najljubša opazka in bržkone pripada istemu komentatorju, ki se ves čas obsedeno ukvarja s spolno deviantnostjo. Ob tem se moramo vprašati, kateri lik v visoki umetnosti je povsem osvobojen perverznosti? Zagotovo ne Hamlet, s fiksacijo na mater; ali Raskolnikov s svojo potlačeno spolnostjo (pa vendar, poglejte ga s sestro Dunjo); in prav gotovo ne Catherine ali Heathcliff. O, ne! Visoka umetnost je pogosto zaznamovana z ekstremnimi čustvi in okoliščinami, s človeško psiho, poudarjeno onkraj njene običajne forme. Pokukajte v biblijo, pa boste našli celo zbirko perverzij, ki so na voljo bralcu v užitek, če tako želi. Še več, Khavnova vrsta perverznosti nas nagovarja neposredno, nagovarja grehe trenutne oblasti. Zlonamerna tuja sila, ki nas hoče izkoriščati? Seveda. Obsceno morilska vladajoča garnitura? Pa še kako. Samovoljni poboji brez sodnih procesov in trupla, ki gnijejo na ulici? Absolutno, skrajno relevantno. K rastoči zbirki filmov proti Duterteju (Respeto Treba Montera II, Citizen Jake Mika de Leona, Panahon ng Halimaw Lava Diaza in veliko slišim o filmu Buy Bust Erika Mattija) bi dodal tudi tega.”
– Noel Vera, Critic After Dark

Celotno besedilo si preberite na: https://criticafterdark.blogspot.com/2018/08/balangiga-howling-wilderness-khavn-de.html