NAJEŽIMO DLAKO, OSTRIMO POGLED!
Filmsko-kritiška delavnica
13. 4. – 17. 4. / rok za prijave: 25. 3.
Ste ljubitelji krvavega, mesnatega, strašno-čudnega in grozno-srhljivega? Motornih žag in zapuščenih graščin s pokvečenimi obrazi? Imate radi občutek naježene kože in hladne prste s cmokom v grlu?
Društvo za širjenje filmske kulture KINO! izvaja na letošnjem festivalu Kurja polt brezplačno filmsko-kritiško delavnico »Naježimo dlako, ostrimo pogled« za mlade od 18. leta dalje. Vsakodnevna srečanja skupine prijavljenih bodo v prijetno-srhljivem festivalskem vzdušju potekala v prostorih Slovenske kinoteke. Ob ogledu izbranih žanrskih poslastic bomo z udeleženci poglobljeno diskutirali,spoznavali specifike, pa tudi subverzivne prevrate žanrske umetnosti, kar bo obrodilo v pisanju filmske kritike. Besedila bomo premlevali in kalili skozi pogovor z mentorico, ki bo podajala konstruktivno kritiko, komentarje in smernice med delom v nastajanju. V pogovore bomo vključili tudi morebitne goste in festivalske delavce. Končni izdelki bodo objavljeni na spletni strani Društva za širjenje filmske kulture KINO!, izbor tekstov pa v reviji KINO!.
Delavnico bo vodila dr. Maja Krajnc, odg. urednica revije KINO! in izvajalka pedagoškega programa Kino-katedra za srednješolce v Slovenski kinoteki ob asistenci Anje Banko in Gašperja Markuna.
KRITIKE:
VZPON ŽENSKE
Isidora Todorić
Znanstvenofantastični B film Napad velikanke (Attack of the 50 Foot Woman, 1958) režiserja Nathana Jurana (Hertza), ki se odvije v hitrem tempu, na prvi pogled ponudi poplesujoče pretepanje, manično kričanje, histerično ljubezen prevarane ženske in brezpogojno slo po denarju. Preberi več…
UTESNJENOST, KI JO DRUŽI SKUPNA KRI
Žiga Fabjan
Robert Aldrich v svojem psihološkem trilerju s prizvokom grozljivke Kaj se je zgodilo z Baby Jane? (What Ever Happened to Baby Jane?, 1962)jedro dogajanja postavi v tradicionalno hišo ameriškega višjega sloja 60. let 20. stoletja sredi tradicionalne soseske idealiziranih ameriških sanj, kjer za vsakimi vhodnimi vrati s telefonom, televizijo in hladilnikom domuje srečna družina zadovoljne gospodinje, zvestega moža ter vzorno vzgojene hčerke. Preberi več…
GOTSKA PRISPODOBA OSTARELIH ZVEZD OTROŠKE ZABAVNE INSDUSTRIJE
Barbara Pavlič
Kaj se je zgodilo z Baby Jane? (What ever happened to Baby Jane?, 1962) Roberta Aldricha mojstrsko razgalja temno plat zgodnjega hollywoodskega blišča in bede. V uvodni sekvenci spoznamo mlad igralski up – Baby Jane Hudson, ki jo zastopa njen oče. Na pogled nedolžno dekle žanje aplavze, v pesmih pa poveličuje svojega očeta. Preberi več…
UJETI OTROCI
Vitja Dreu Dominku
Kultni psihološki triler Kaj se je zgodilo z Baby Jane?(What Ever Happened to Baby Jane?, 1962)avtorja Roberta Aldricha v svojem minimalizmu doseže izjemno efektivnost. Zgodba se odvija v hollywoodski vili, kjer se dve sestri, upokojeni filmski igralki, znajdeta v medsebojnem konfliktu, prepletenem s spletkami, zamerami, prezirom, prevzetnostjo in tudi norostjo. Preberi več…
LUTKA ZA VEDNO
Lovro Smrekar
»Baby« Jane Hudson čez cel film Kaj se je zgodilo z Baby Jane?(Whatever happened to Baby Jane?, Robert Aldrich, 1962) nastopa kot nekakšna lutka. Kot otroška zvezda odrov vaudevilla deluje skorajda srhljivo. Izumetničeno kot lutka odpoje pesem »I’ve Written A Letter To Daddy«, hipec zatem pa na oder že skoči pravi očka, ki izrablja njeno odrsko podobo kot blagovno znamko. Preberi več…
KLASIČNA GROZLJIVKA
Barbara Pavlič
Ko pomislim na grozljivko v najbolj klasičnem možnem smislu, sprva pridejo na misel scene odročnih hiš, kjer ima serijski morilec popolno oblast nad prikazanim teritorijem. Spekter likov, ki eden za drugim umirajo, na koncu pa preživi osrednji junak. Še vedno smo tu (We Are Still Here, 2015) režiserja Teda Geoghegana pri tem ne zaostaja v prikazu. prav takšnega načina pripovedovanja. Preberi več…
SPIRALA SOVRAŠTVA IN NOROSTI
Kristina Kokalj
Baby Jane (Bette Davis) je prikupno plavolaso dekletce, ki v razprodanih gledaliških dvoranah pod budnim očesom svoje tihe, ponižne in ljubosumne sestre Blanche (Joan Crowford) zabava množice.
Leta minejo in vloge se zamenjajo. Blanche, ki je otroštvo preživela v senci svoje sestre, postane slavna igralka, Jane pa utone v pozabo. Preberi več…
FEMINIZEM Z VELIKANI
Žiga Fabjan
Napad velikanke (Attack of the 50 Foot Woman, 1958) režiserja Nathana Jurana je svojevrstna grozljivka, za katero se zdi, da to niti ne želi biti, in dopolnjuje avtorjev opus filmov, ki tako ali drugače posegajo po znanstvenofantastičnih elementih.
V ospredje dogajanja sta postavljena zakonca Archer: Nancy, alkoholičarka iz premožne družine, in Harry, za tiste čase tipični predstavnik barskih lahkoživcev. Preko njunega odnosa Juran že od uvodnega kadra slika podobo ameriške družbe poznih 50. let 20. stoletja, ki jih tekom zgodbe dodobra obrne na glavo. Preberi več…
H. R. GIGERJEV SKRIVNOSTNI JEZIK BIOMEHANIKE
Kaya Kraner
LJUBLJANA – V okviru Festivala žanrskega filma Kurja polt je v četrtek, 14. aprila, o švicarskem nadrealistu in vizionarju H. R. Gigerju predavala gostujoča profesorica s Pedagoške fakultete Univerze v Bosni in Hercegovini, Ilhana Škrgić. V predavanju z naslovom Vesoljske pokrajine H. R. Gigerja: skrivni jezik biomehanike je predstavila njegov, s simbolizmom prepleten opus, ki obsega več desetletno ustvarjanje na področju kiparstva, slikarstva, risanja in filma.
Gigerjevo delo je predavateljica razdelila na več umetniških obdobji: »zgodnje pred bio-mehansko obdobje« (1960), »bio-mehansko obdobje« (1970) in »po bio-mehansko obdobje« (1980). Preberi več…
SOKRIVKA
Kristian Božak Kavčič
Na filmskih platnih se je odvilo že mnogo zgodb o propadlih igralkah, ki hlepijo po stari slavi in so za vrnitev le-te pripravljene storiti čisto vse. A Robert Aldrich gre v svojem Kaj se je zgodilo z Baby Jane? (What Ever Happened to Baby Jane?, 1962)še korak dlje in v eni izmed protagonistk, Baby Jane (Bette Davis) utelesi to stopnjujočo slo po stari slavi in spretno zastavljen suspenz podaja skozi elemente grozljivke. Preberi več…
PRVINSKOST FILMA KOT PRVINSKOST DIVJEGA ZAHODA
Lovro Smrekar
Bojno sekiro (Bone Tomahawk, S.Craig Zahler, 2015) bi najlažje opisali kot neke vrste prvinski film, torej film, ki se z uporabo same zgodbe in elementov filmske govorice referenčno vrača k zgodnjim hollywoodskim vesternov. Zaplet je dokaj preprost: pleme kanibalov ugrabi nekaj prebivalcev vasi, preostanek vaščanov pa se jih odpravi rešit. Na ravni upodobitve zgodbo uokvirja za vesterne značilna širokokotna kamera, samo zgodbo pa obenem parodično spreobračajo duhoviti dialogi med sicer stereotipnimi, a rahlo bizarnimi liki (kavboj z zlomljeno nogo, »resen« šerif, rahlo senilen šerifov namestnik, širokousten pustolovec in izrojeni kanibali). Preberi več…
ČUDOVITA GROZA
Vitja Dominkuš Dreu
Mlada ameriška baletka Suzy Bannion se preseli v nemško mesto Freiburg, kamor je bila sprejeta v prestižno baletno šolo. Njen prihod na šolo spremljajo nenavadni in misteriozni dogodki, tudi umori. Izkaže se, da je konservativna baletna šola ujeta v kremplje temne magije in okultizma. Kot se za glavno junakinjo spodobi (in kakor to pritiče žanru), je na Suzy, da razkrinka skrivnost zaklete baletne šole. Preprosta zgodba predstavlja podlago za horror mojstrovino Suspiria(1977)italijanskega avtorja Daria Argenta, ki se je v filmsko zgodovino zapisal kot eden pomembnejših ustvarjalcev italijanskega gialla. Preberi več…
TEMNA ZVEZDA POD NAMI
Barbara Pavlič
V dokumentarnem filmu Temna zvezda – Gigerjev svet (Dark star – HR Gigers Welt, 2014) avtorica Belinda Sallin prikaže intimni svet nadrealističnega umetnika Hansa Rudolfa Gigerja. Film spremlja zadnja leta švicarskega umetnika v prepletenosti njegove umetnosti z njegovim vsakdanom. V majhni hiši sredi mesta, ki je razdeljena na več področij, se Giger giba, kot da bi bil na prizorišču enega izmed svojih filmov. Obdajajo ga stene, poslikane z znanimi simbolističnimi deli, njegove skulpture in samo izdelan vlak smrti na vrtu. Preberi več…
BITKA POŽELENJA IN LJUBEZNI
Isidora Todorić
V družinsko grobnico vlomita moška, da bi se polastila premoženja umrlega dekleta Catherine. Medtem potres razlije sod strupenih odpadkov, ki Catherine obudijo v življenje … Tako se začne Živa smrt (La Morte vivante, 1982) Jeana Rollina, v kateri prizore grozljivega nasilja prepletata erotika in ljubezen.
V življenje obujeno Catherine vodi nenasitna želja po krvi: žrtev ne izbira, živ ne ostane nihče, ki ji stopi na pot. Preberi več…
