Krvava romanca Haute tension

Alexandre Aja, Francija, 2003, 35mm, 2.35, barvni, 91′, sp

petek 19. 9. / 19.00 / Slovenska kinoteka

Začne se z utečenim scenarijem: dve dekleti (Marie in Alex, v avtu, v gozdu), ena hiša, ena noč, en morilec. Toda Ajajev »emancipatorični« slasher se izteče v narativno-psihološki »twist«, ki je razdvajal kritiko in publiko, toda vsekakor zapihal s svežo sapo. Če je bila »junakinja« zgodnje grozljivke bodisi črna vdova ali pasivno žrtveno jagnje in če ji klasični slasher podeli na videz progresivnejšo vlogo neustrašnega, a nedolžnega zadnjega dekleta, je hiperaktivna, androgina »final girl« Cécile De France edini možen odgovor v krizni dobi metroseksualne moškosti.

Remekdelo surovo realističnega, transgresivnega, duhovito mizantropskega novega vala francoske (in belgijske) grozljivke, tistega horror pola »novega francoskega ekstremizma«, ki je žanru prinesel nekaj najboljših filmov in avtorjev novega tisočletja: Martyrs (Pascal Laugier, 2008), À l’intérieur (Alexandre Bustillo in Julien Maury, 2007), Frontière(s) (Xavier Gens, 2007), Ils (David Moreau in Xavier Palud, 2006), Calvaire (Fabrice Du Welz, 2004), Dans ma peau (Marina de Van, 2002).

»V času, ko Hollywood niza rimejke šokerjev iz sedemdesetih (Zora živih mrtvecev, Teksaški pokol ipd.) in ko nas od rimejka šokerja The Hills Have Eyes – okej, ali pa od rimejkov Zadnje hiše na levi in slasherjev Daria Argenta – verjetno loči le korak, je lepo videti slasher, ki se sicer ozira nazaj, v sedemdeseta, a tega ne jemlje le kot nostalgični, cinefilski, dietni vic za multipleksno publiko, ki ljubi šoke, ne pa tudi perverznosti in deviantnosti. Krvava romanca, ki izgleda kot vrnitev v srce teme, je perverzna in deviantna – in francoska in nepovratno hardcore.«
– Marcel Štefančič, jr., Mladina