LAHKO BI BILI TUDI MRTVI

WIR KÖNNTEN GENAUSO GUT TOT SEIN
Natalia Sinelnikova, Nemčija, 2022, DCP, 93′, slovenski in angleški podnapisi

 

Stolpnica v bližini gozda slovi po skrbno urejeni skupnosti. Ko v stavbi izgine pes, se Anna, ki tam živi z najstniško hčerko, sooči z absurdno bitko proti iracionalnemu strahu, ki se počasi razširja med stanovalci in razbije družbeno kohezijo mikrokozmosa. Izklesan režijski prvenec – in osupljivo suveren diplomski film – Natalie Sinelnikove nekje med družbeno satiro in absurdnim trilerjem, polnim napetosti in črnega humorja, prikaže sistem samoreprodukcije strahu, stolpnico pa uporabi za distopično ballardovsko študijo družbe.

»Pri samozavestnem prvencu Natalie Sinelnikove – z magnetično predstavo romunske igralke Ioane Iacob v glavni vlogi – je bržkone najbolj neverjetno, da gre za režiserkin diplomski film. Na Berlinalu so z njim odprli festivalsko sekcijo Perspektive Deutsches Kino, posvečeno domači produkciji. Toda film bi zlahka umestili v bolj prestižno družbo, saj gre za osupljivo originalno, elegantno zamišljeno in posneto ter izvrstno umirjeno distopično satiro o begu današnjega sveta iz racionalnega diskurza v paranoični tribalizem. /…/ Pod uglajeno zunanjostjo filma brbota vsa jeza, ki jo daje slutiti naslov. Govori o tem, kako strah in paranoja podžigata skupnosti (naj gre za predmestja, države ali skupine znotraj držav), da se zaprejo same vase, poslušajo le tisto, kar hočejo slišati, in izvržejo vsakogar, ki ni v skladu s samopodobo skupine. A kot vse najboljše satirične drame dovoli sebi in gledalcu, da nam misli tudi odtavajo, saj ni nikakršne potrebe, da bi vsak lik in dogodek v filmu nosil jasno sporočilo.«
– Lee Marshall, Screen Daily