Dva tisoč manijakov!
Two Thousand Maniacs!

Herschell Gordon Lewis, ZDA, 1964, 16mm, 1.85, barvni, 87′, svp

četrtek 18. 9. / 19:00 / Slovenska kinoteka

two_thousand_maniacs_01Med Krvavo pojedino (Blood Feast, 1963) in Pobarvaj me s krvjo (Color Me Blood Red, 1965) ter daleč onkraj hollywoodskega mainstreama in meja dobrega okusa sta kultni producent David F. Friedman in pionirski »goremeister« in kralj drive-in kina, H. G. Lewis, posnela drugi del t. i. krvave trilogije, s katero sta zapustila milje nudističnega filma, da bi s trojico prvobitnih splatterjev iznašla novo izrazje filmske groze, s krvavo parodijo južnjaškega gostoljubja Dva tisoč manijakov! pa narativno formulo ruralne gotike prvič vpeljala v eksploatacijski žanr. Preberi več …

Teksaški pokol z motorko
The Texas Chain Saw Massacre

Tobe Hooper, ZDA, 1974, 16mm, 1.78, barvni, 83′, svp

četrtek 18. 9. / 21.00 / Slovenska kinoteka

the_texas_chainsaw_massacre_02Hooperjev kultni slasher/shocker, ki se je v zgodovino filma zapisal kot ena najbolj surovih, šokantnih, pa tudi najboljših grozljivk vseh časov, pripada tisti sijajni generaciji poznih 60-ih in zgodnjih 70-ih (Noč živih mrtvecev, Zadnja hiša na levi, Izganjalec hudiča), ki je s subverzivnim nabojem, družbenopolitičnim komentarjem ter nazornim prikazom mučenja in mutilacije ustoličila povsem nov standard krvavega žanra. Preberi več …

Ne ubijaj, razen … Thou Shalt Not Kill… Except

Josh Becker, ZDA, 1985, 35mm, 1.66, barvni, 84′, sp

četrtek 18. 9. / 23.00 / Slovenska kinoteka

thou_shalt_not_kill_exceptBeckerjev prvenec, ultra-nizkoproračunski in nič manj smešni trashsploatacijski horror akcioner, je nastal v produkciji michiganske DYI filmske kreative, odgovorne za Raimijevo horror klasiko The Evil Dead (1981); zgodbo sta podpisala igralec Bruce Campbell in producent Scott Spiegel, interjerji so bili posneti v Cambellovi garaži v predmestju Detroita, Raimi je odigral mesijanskega fanatika ali kot sam pravi »bil sem tisti ‘razen’«. Preberi več …

Krvava romanca Haute tension

Alexandre Aja, Francija, 2003, 35mm, 2.35, barvni, 91′, sp

petek 19. 9. / 19.00 / Slovenska kinoteka

haute_tension_01Remekdelo surovo realističnega, transgresivnega, duhovito mizantropskega novega vala francoske (in belgijske) grozljivke, tistega horror pola »novega francoskega ekstremizma«, ki je žanru prinesel nekaj najboljših filmov in avtorjev novega tisočletja: Martyrs (Pascal Laugier, 2008), À l’intérieur (Alexandre Bustillo in Julien Maury, 2007), Frontière(s) (Xavier Gens, 2007), Ils (David Moreau in Xavier Palud, 2006), Calvaire (Fabrice Du Welz, 2004), Dans ma peau (Marina de Van, 2002). Preberi več …

Mož iz protja: končna verzija
The Wicker Man: The Final Cut

Robin Hardy, VB, 1973, DCP, 1.85, barvni, 93′, svp

petek 19. 9. / 21.00 / Kinodvor

Wicker Man - Photo 572_webNizkoproračunski Mož iz protja, danes (o)kultna klasika britanske grozljivke ter idejni otrok igralca Christopherja Leeja (v želji, da bi se rešil svoje vampirske tipizacije iz Hammerjevih produkcij), neodvisnega producenta Petra Snella in scenarista Anthonyja Shafferja, pisca trilerjev Vohljač (Sleuth, 1972) in Blaznost (Frenzy, 1972), je bil v britanskih kinematografih izvorno predvajan v okrnjeni 87-minutni verziji, kot B-film v dvojčku z Roegovim Ne glej zdaj (Don’t Look Now, 1973). Filmska kopija Hardyjeve »dolge verzije« (99′) se bržkone ne bo več našla (imel jo je Corman, pa jo je založil). Restavrirana, digitalizirana različica filma, ki nosi naziv »final cut«, je tako nastala na podlagi 35-mm distribucijske kopije t. i. »srednje verzije«, ki so jo nedavno odkrili v Harvardskem filmskem arhivu. Preberi več …

Prebudi se v grozi Wake in Fright

Ted Kotcheff, Avstralija/ZDA, 1971, DCP, 1.85, barvni, 108′, svp

19. 9. petek / 23.00 / Kinodvor

wake_in_fright_copyright_2_web

Desetletja izgubljeni Prebudi se v grozi, ki ga je leta 2009 restavriral Avstralski National Film and Sound Archive, velja poleg filmov Walkabout (Nicolas Roeg, 1971) in Mad Max (George Miller, 1979) za temeljno delo, brez katerega ne gre misliti sodobne avstralske kinematografije. Edini film, ki je bil poleg Antonionijeve Avanture (L’Avventura, 1960) v zgodovini festivala v Cannesu tam prikazan dvakrat (prvič v tekmovalnem programu leta 1971, drugič leta 2009 na zahtevo Martina Scorseseja v sekciji Cannes Classics), je eden tistih, za kakršne radi rečemo, da presegajo žanrske okvire, rušijo konvencije in se upirajo vsakršni klasifikaciji. Toda nekaj je gotovo: Prebudi se v grozi je brezprizivna mojstrovina bizarnega filma. Kakšen Lynch neki. Najbolj s soncem prežgano nočno moro je posnel Ted Kotcheff. Preberi več …

Satanov klan The Devil’s Rejects

Rob Zombie, ZDA/Nemčija, 2005, 35mm, 1.85, barvni, 109′

sobota 20. 9. / 16.45 / Slovenska kinoteka

the_devils_rejects_02V otvoritvenem obračunu se nad kolibo morilske »redneške« družine Firefly zgrne armada do zob oboroženih specialcev. Toda Baby (Sheri Moon Zombie) in Ottis, ki sta videti kot Bonnie in Clyde, če bi odraščala na klavski farmi iz Teksaškega pokola z motorko, uspeta pobegniti. Na begu pred maščevalnim šerifom Wydellom se jima kmalu pridruži družinski očak, kapitan Spaulding, in trojica se poda na krvav retribucijski »road trip«, s katerim Rob Zombie v nadaljevanju režijskega prvenca House of 1000 Corpses (2003) zamenja noč za dan in mračno drobovje domačije Firefly za razbeljeni asfalt. Preberi več …

Sestradani Ravenous

Antonia Bird, VB/ZDA/Češka, 1999, 35mm, 2.35, barvni, 101′, svp

sobota 20. 9. / 19.00 / Slovenska kinoteka

ravenous_01Kriminalno podcenjena mešanica črne komedije, grozljivke in vesterna (s klimaktičnim končnim obračunom vred) režiserke Antonie Bird je svojevrsten unikum kanibalskega podžanra: redek je mainstream film (v smislu zvezdniške zasedbe, visokih produkcijskih vrednosti, vizualne in zvočne briljance), ki bi maksimo »si to, kar ješ« vzel in prikazal tako sočno dobesedno. Polkovnika Johna Boyda (Guy Pearce) odpošljejo v odročno kalifornijsko postojanko Fort Spencer, kamor nedolgo za njim prispe razcapani tujec po imenu Calquhoun (Robert Carlyle). Ta pripoveduje vojakom o potujoči karavani, ki je nedaleč proč obtičala v zasneženih gorah, in o grozljivih dejanjih kanibalizma med preživelimi. Ker je kdo od popotnikov morda še živ, se Boyd s peščico mož nemudoma odpravi v divjino. Preberi več …

Hribi imajo oči The Hills Have Eyes

Wes Craven, ZDA, 1977, 35mm, 1.37, barvni, 89′, svp

sobota 20. 9. / 21.00 / Slovenska kinoteka

hills_have_eyes_01Večna klasika »survival horrorja« (o čemer ne nazadnje priča poplava rimejkov) v režiji kontroverznega Wesa Cravena, tiste čase še brezkompromisnega ikonoklasta in drznega neodvisneža, nadaljuje s tematiko razrednega boja, ki jo avtor načne v brutalnem prvencu Zadnja hiša na levi (The Last House on the Left, 1972), le da spopad generacij tu zamenja družinski dvoboj – na smrt, kakopak, a še na kaj hujšega. Družina Carter, utelešenje ameriške »suburbie«, na poti v Kalifornijo obtiči sredi nevadske puščave. Toda odrezani od sveta so vse prej kot sami. Tu imajo hribi oči in iz njihovih votlin preži na Carterjeve krvoločni klan degeneriranih hribovcev. Preberi več …

Ljudožerci Amazonke Cannibal Ferox

Umberto Lenzi, Italija, 1981, 35mm, 1.85, barvni, 93′, sp

sobota 20. 9. / 23.00 / Slovenska kinoteka

cannibal-ferox4Lenzijev ultraeksploatacijski splatter, kršilec tabujev medkulturne, spolne in vsesplošne politične korektnosti, meja dobrega (in dobrega slabega) okusa, da o živalih ne govorimo, je v isti sapi eden »vrhuncev« in porok zatona zloglasnega italijanskega kanibalskega cikla 70-ih in zgodnjih 80-ih, ki ga s filmom Il paese del sesso selvaggio (alias Deep River Savages) leta 1972 iniciira in popularizira avtor sam, absolutni zenit pa doseže z notoričnim Cannibal Holocaust Ruggera Deodata (1979). Speči žanr je lani obudil ljubljenec horror publike, Eli Roth, s polnokrvno odo kanibalskemu filmu The Green Inferno, opremljeno z vso transgresijo in humornim duhom, ki pritiče temu žanru. (Namig: spremljajte napovedi Kinodvorove prihajajoče »Noči grozljivk«!) Preberi več …

Odrešitev Deliverance

John Boorman, ZDA, 1972, DCP, 2.35, barvni, 110′, svp

nedelja 21. 9. / 19.00 / Kinodvor

deliverance_web_2Čeprav Boormanova velika filmska klasika per se presega zamejeni milje žanrskega filma, je hkrati prav počelo tradicije »urbanoidne« grozljivke (od ruralnih slasher klavnic do »rape-and-revenge« filmov sedemdesetih), ki se v tematizaciji urbanega strahu pred grožnjo podivjanega podeželja (karkoli že ta ravno simbolizira) ne ustavi pred nobeno obliko nasilja človeka nad človekom. Kot pravi Carol J. Clover: Odrešitev je »influential grandaddy« te tradicije. Preberi več …