Ekologija zločina (alias Verižna reakcija)
Ecologia del delitto (alias Reazione a catena)

Mario Bava, Italija, 1971, 35mm, 1.85, barvni, 84′, v italijanščini s slovenskimi podnapisi

Filmsko kopijo je prijazno zagotovila Cineteca Nazionale iz Rima.

Štirje pohotni najstniki na sledi avanturi zaidejo na razpadajoče posestvo umorjene aristokratinje. Toda v naravni idili ob jezerski obali ne slutijo, da so se znašli sredi krvavega obračuna med pohlepnimi dediči in nepremičninskimi špekulanti. V paradi neverjetnih morilskih orožij in grotesknih smrti se kopičijo trupla in zgodba se vse bolj zapleta.

Pred Hooperjevim kultom Teksaški pokol z motorko (1974), Carpenterjevim legendarnim Noč čarovnic (1978) in celo desetletje pred rojstvom serije filmov Petek 13. (1980) je Bava posnel prvi in prelomni »body count« slasher. Eden najpogosteje posnemanih filmov je mešanica avtorjevega mračnega humorja ter eksplicitnosti in ekstremizma, kakršna si je lahko privoščila le italijanska žanrska produkcija. Posebne učinke je podpisal Carlo Rambaldi (Osmi potnik, E.T., Bližnja srečanja tretje vrste), kot pomožni režiser pa je pri filmu sodeloval celo Roberto Rossellini. Ekologijo zločina (znano tudi pod naslovi Twitch of the Death Nerve in Bay of Blood) je britanska revija Total Film leta 2005 umestila na lestvico 50 največjih filmskih grozljivk vseh časov.

»Najboljši konec filma od Državljana Kana! /…/ Premore zadostno mero nasilnega in srhljivega, da zadovolji še tako divje ljubitelje klanja, medtem ko se kiti še z edinstveno stilizirano režijo horror specialista Maria Bave. Narejen z osupljivo vizualno smelostjo, ki neskončno zabava. To je Bavova tipična materija – preprosto en pošasten umor za drugim, vsega skupaj jih je 13, zavitih v bržkone najbolj pretiran in nedoumljiv zaplet, kar so jih kdaj posneli.«
– Joe Dante,The Film Bulletin

»Veliki praded slasher filma s trinajstimi poltenimi Italijani, ki se na obrežju odročnega jezera koljejo na čudovito domiselne načine.«
– American Cinematheque

»Film se razplete kot najbolj mračnjaška, ironična šala … Nasilje je še danes tako potentno in eksplicitno kot karkoli, kar vidite v sodobnih splatterjih.«
– Tim Lucas, Fangoria

»Potem ko sem na beneškem festivalu prejela nagrado Coppa Volpi za vlogo v Pasolinijevem Teorema (1968), sem poklicala Maria Bavo in mu rekla: ‘Poslušajte, g. Bava, zaradi nagrade sem zdaj precej rentabilna igralka, zakaj me ne bi angažirali v katerem vaših filmov?’ In tako sva postala prijatelja. Bil je božanski človek! /…/ Posnela sva Ekologijo zločina, v kateri sem izgubila glavo … dobesedno! Neverjetno smo se zabavali: spomnim se prizora, v katerem naj bi z Luigijem Pistillijem vsak pritekla iz svoje smeri, se srečala pred kamero in odigrala ključni dialog filma. Prizor naj bi se odvijal sredi gozda. Pa sva stekla, se srečala pred kamero … tam pa je Bava mahal z neko vejo – in ta veja je bila gozd! Bruhnila sva v smeh in gledala Maria, kako maha s svojo vejico.«
– Laura Betti