POKLON: FABRICE DU WELZ

Fabrice DU WELZ, belgijski režiser in scenarist, je po študiju režije na Konservatoriju dramskih umetnosti v Liègeu in filmski šoli INSAS v Bruslju je v 90. letih snemal eksperimentalne filme in pisal scenarije humorističnih epizod za televizijo Canal+. Prvi igrani kratkometražec Quand on est amoureux c’est merveilleux (1999) mu je prinesel glavno nagrado na Festivalu fantastičnega filma v Gérardmeru. S celovečernim prvencem Kalvarija (Calvaire, 2004) pa si je v hipu prislužil status enega najbolj izvirnih in suverenih avtorjev sodobne žanrske kinematografije. Fabrice du Welz je eden redkih, dragocenih avtorjev, ki filmski jezik govorijo spontano, intuitivno, kot materinega. Je rojeni filmar in kleni cinefil. Toda hkrati pripada tisti drzni, a pogosto nerazumljeni tradiciji filmarjev, ki razmišljajo in ustvarjajo v mejnih sferah. Njegova dela se gibljejo med žanrom in arthouse filmom, med brutalnim realizmom in fantazmagorično fikcijo, med avtohtonim pridihom in svetovljanskim duhom. So filmi brutalne, surove telesnosti in hkrati izjemne formalne poetike, radikalnih, a sofisticiranih filmskih govoric. Zaznamuje jih nekakšna ambivalenca. In čeprav bi v njej morali prepoznati vrlino, dostojen odraz protislovnega sveta in (samo)refleksije, pogosto ni tako. Kot vse liminalno so tudi ti “artsploatacijski” križanci kamen spotike, ki buri in razdvaja občinstva in kritike. A zagotovo ne na festivalu Kurja polt, kjer bo avtor predstavil svoja prva celovečerca, na videz klasični survival horror iz belgijskega zakotja Kalvarijo (Calvaire, 2004) in fantazmagorični ekskurz v globoko tajsko džunglo Vinyan (2008). Ko smo ga povabili, naj izbere še enega svojih navdihov, je hipoma dahnil Manila v krempljih luči (Maynila sa mga Kuko ng Liwanag, 1975) Lina Brocke. Mojstrovina svetovnega filma in filipinske kinematografije pa je mahoma pojasnila du Welzovo lastno ustvarjalno genezo in domet njegove ljubezni do filma. Več o obeh bo povedal ob projekcijah svojih filmov in svojega “carte blanche” izbranca v četrtek, 19. aprila.

 

RETROSPEKTIVA: QUEEN KONG

Monica STAMBRINI je leta 1994 končala študij filmske režije v Milanu in do danes posnela že vrsto kratkih in dokumentarnih filmov, video klipov ter umetniških videov, ki so se predstavili na festivalih širom sveta. Celovečerni prvenec Benzina (2001) je doživel premiero na Mednarodnem filmskem festivalu v Torontu, s festivala v Annecyju pa odnesel nagrado za najboljšo igralko. Dokumentarec o snemanju filma Io e te (2012) Bernarda Bertoluccija, Sedia Elettrica: il making of del film Io e Te (2012), je bil prikazan na festivalih v Benetkah in Rotterdamu. Za erotični kratkometražec Queen Kong (2016) je prejela nagrado za najboljši kratki film na Festivalu svetovnega filma v Queensu, posebna dogodka pa sta mu posvetila tudi domača festivala v Pesaru in Milanu. Trenutno zaključuje kratki dokumentarni portret mlade pornozvezdnice Valentine Nappi (alias Queen Kong), Io sono Valentina Nappi. Živi v Rimu in je ustanoviteljica kolektivnega projekta italijanskih režiserk, ki ustvarjajo spolno eksplicitne filme pod imenom “Le Ragazze Del Porno”.

KONFERENCA KULTNEGA FILMA

Dr. Russ HUNTER je višji predavatelj filmskih in televizijskih študij na Oddelku za umetnost Univerze Northumbria v angleškem Newcastlu. V svojem raziskovalnem delu se osredotoča na italijanski žanrski film, evropski horror film in festivale žanrskega filma. O različnih vidikih italijanske in evropske žanrske kinematografije je objavil že vrsto člankov in monografij. Je sourednik zbornika Italian Horror Cinema (s Stefanom Baschiero, 2016). Trenutno pripravlja monografijo Italian Horror: A History, ki bo izšla leta 2019 pri založbi Edinburgh University Press. Prispevke je objavil v številnih filmskih enciklopedijah in vodnikih, aktivno pa sodeluje tudi z vrsto evropskih žanrskih festivalov.

 

Dr. Steve JONES je višji predavatelj na Oddelku za sociologijo Univerze Northumbria v angleškem Newcastlu. V svojem pedagoškem delu se posveča kulturni politiki, moralni filozofiji, filozofiji sebstva in vprašanjem identitete (zlasti spolne). V raziskovalnem in publicističnem delu se osredotoča na horror film, pornografijo in reprezentacije nasilja. Je avtor monografije Torture Porn: Popular Horror after Saw (2013) in sourednik zbornika Zombies and Sexuality: Essays on Desire and the Living Dead (2014, s Shako McGlottenom). Njegova objavljena dela so brezplačno na voljo na povezavi http://www.drstevejones.co.uk/publications.html.

Dr. Alexia KANNAS je predavateljica medijskih in filmskih študij na Šoli za medije in komunikologijo Univerze RMIT v avstralskem Melbournu. V svojem raziskovalnem delu se posveča vidikom kultnega filma, filmskega žanra, zvoka in modernizma. Je avtorica knjige Deep Red (Columbia University Press / Wallflower, 2017), trenutno pa zaključuje monografijo o italijanskem giallo žanru, ki bo izšla pri založbi SUNY Press.

FILMSKA STROKA

Doris KUHN je članica kolektiva legendarnega podzemnega kina Werkstattkino iz Münchna. V 80. letih je bila del nemškega eksperimentalnega filmskega gibanja; njen kratki film Morgen (1984) in celovečerni Jesus – Der Film (1986), ki ga je sorežirala, sta bila nedavno predvajana v okviru retrospektive Mednarodnega filmskega festivala v Rotterdamu (2015). Občasno potuje po svetu s posebnimi programi in analognimi kopijami filmskih kultov iz arhiva Werkstattkina, med leti 2015 in 2017 pa je bila gostujoča kuratorica festivala Viva Erotica v Helsinkih. Kot filmska kritičarka piše za reviji Süddeutsche Zeitung in Filmdienst.

Dejan OGNJANOVIĆ (Niš, Srbija, 1973) je filmski in literarni kritik, avtor, esejist in prevajalec. Doktoriral je na beograjski Fakulteti za filologijo z dizertacijo »Zgodovinska poetika horror žanra v angloameriški književnosti« (2012). Prispevke o žanrski književnosti in filmu, literarne in filmske kritike ter prevode iz angleškega jezika objavlja v vodilnih domačih časopisih ter svetovno priznani kanadski reviji Rue Morgue. Eseje o filmu je objavil tudi v angleškem jeziku, v vrsti publikacij, ki so izšle v ZDA, med njimi v Speaking of Monsters (Palgrave, 2012) in Digital Horror (IB Tauris, 2015). Je avtor študij Faustovski ekran: đavo na filmu (2006), U brdima, horori: srpski film strave (2007) in Poetika horora (2014), zbirke esejev Studija strave (2008) in knjige intervjujev Više od istine: Kadijević o Kadijeviću (2017). V angleščini je izšla njegova monografija The Weird World of H.P. Lovecraft (Rue Morgue, 2017). Med leti 1999 in 2009 je delal kot asistent na Filozofski fakulteti v Niš. Danes je svobodni raziskovalec in urednik knjižne zbirke »Poetika strave« (»Poetika groze«) pri založbi Orfelin (Novi Sad).