KONFERENCA KULTNEGA FILMA

VSI SMO HIŠE STRAHOV: KULTNO DAS UNHEIMLICHE

17. 4. 2020 / 14:00–17:00 / Kinodvor

Projekt nastaja v sodelovanju z Univerzo Northumbria (Newcastle, VB). Konferenco bo povezoval dr. Russ Hunter, višji predavatelj filmskih in televizijskih študij na Univerzi Northumbria. Vstop prost! Predavanja potekajo v angleškem jeziku. Konferenca je odprta za javnost. Za premore in okrepčilo bo poskrbljeno.

Najbolj strašljivo je – ironično – prav tisto, kar se na prvi pogled zdi najbolj domače: zombi je strašen, ker je videti kot človek, a se ne obnaša tako; bolj ko je robot podoben človeku, bolj nam s svojo tesnobno ambivalenco med živim in neživim vzbuja nelagodje; doma nas je v temi strah deloma zato, ker nič ne vidimo, a tudi zato, ker vse poprej znano postane tuje (pa čeprav je še vedno na istem mestu); srhljiv zvok sredi noči nam naježi kožo, ker ga v varnem domačem okolju ne pričakujemo, ker tja ne sodi. V predavanjih in pogovoru se bomo na tak ali drugačen način spopadli s konceptom ‘grozljive domačnosti’, das Unheimliche – z občutkom, da nam je nekaj domače (vendar ne sodi sem), da je nedoločljivo (pa vendar poznano), skratka z občutkom, da se tu nekaj čudnega dogaja. To občutenje je na podlagi dela E. T. A. Hoffmanna najbolj slovito razdelal Sigmund Freud, ki je v zgoraj opisanih primerih nelagodja prepoznal delovanje naših globoko potlačenih impulzov in veliko grožnjo našemu občutku nadzora. Hilda Doolittle v svojem delu A Tribute to Freud zapiše, “vsi smo hiše strahov”, in prav s to trditvijo se bosta na svoj način spopadli obe letošnji predavanji. Dr. Alexia Kannas bo preučila, kako in zakaj je tisti najbolj domačen, nenevaren kraj – dom – na filmu pogosto reprezentiran skozi motiv hiše strahov. Dr. Claire Nally bo ubrala drugačno pot in preučila načine, na katere filmska persona Elvire (Cassandra Peterson) učinkuje kot nenavadno presečišče različnih identitet in ideoloških pozicij. Predavanjem bo sledila okrogla miza na temo filmskih manifestacij unheimlich grozljivega z dr. Alexio Kannas, dr. Claire Nally in dr. Stevom Jonesom.
Dr. Russ Hunter (Univerza Northumbria, Newcastle, VB)

Dr. Russ Hunter je višji predavatelj filmskih in televizijskih študij na Oddelku za umetnost Univerze Northumbria v angleškem Newcastlu. V svojem raziskovalnem delu se osredotoča na italijanski žanrski film, evropski horror film in festivale žanrskega filma. O različnih vidikih italijanske in evropske žanrske kinematografije je objavil že vrsto člankov in monografij. Je sourednik zbornika Italian Horror Cinema (s Stefanom Baschiero, 2016). Trenutno pripravlja monografijo Italian Horror: A History, ki bo izšla pri založbi Edinburgh University Press. Prispevke je objavil v številnih filmskih enciklopedijah in vodnikih, aktivno pa sodeluje tudi z vrsto evropskih žanrskih festivalov.

V noči krik, za njim pa smeh: hiše strahov na filmu

Dr. Alexia Kannas (Univerza RMIT, Melbourne, Avstralija)

Kaj se skriva za nenavadno privlačnostjo filmskih hiš, v katerih straši? Njihove oguljene zavese, škripajoča tla, nepojasnjen hlad in nenaden prepih – vse to bi se nam moralo zdeti klišejsko; če se luči ne prižgejo, je nekaj narobe, to menda vsi vemo. In vendar se k tem hišam strahov vedno znova vračamo. Če dom percipiramo kot območje varnosti in domačnosti, je hiša strahov mesto časovne in prostorske destabilizacije – dobesedna manifestacija Freudovega das Unheimliche ali “nedomačnosti”, kjer izkusimo tisto, kar Barry Brummett imenuje “paradoksalno trčenje običajno ločenih dimenzij”. V svojem predavanju bom preučila grozo in privlačnost filmskih hiš strahov in ta paradoksalna mesta osvetlila skozi filmske primere, od Zaklete hiše (La maison ensorcelée, 1908) Segunda de Chomóna in Oči brez obraza (Les yeux sans visage, 1960) Georgesa Franjuja do Karnevala duš (Carnival of Souls, 1962) Herka Harveyja in filma Candyman (1992) Bernarda Rosa.

Dr. Alexia Kannas je predavateljica medijskih in filmskih študij na Šoli za medije in komunikologijo Univerze RMIT v avstralskem Melbournu in sopredsednica raziskovalnega kolektiva Screen & Sound Cultures Research Group. V svojem raziskovalnem delu se posveča vidikom kultnega in žanrskega filma ter filmske igre. Je avtorica monografij Deep Red (Columbia University Press/Wallflower, 2017) in GIALLO: Genre, Modernity and Detection in Italian Horror Cinema (SUNY, 2020).

Camp, kič in Cassandra Peterson: vloga Elvire v gotski subkulturi

Dr. Claire Nally (Univerza Northumbria, Newcastle, VB)

V predavanju se bom osredotočila na filmsko persono in lik Elvire (Cassandra Peterson) kot vzorčni primer camp in kičaste ženskosti ter njen vpliv na gotsko subkulturo. S tem povezana, ne pa soznačna, je tudi pomembna vloga, ki jo je Elvira odigrala pri konstrukciji vamp ženske kot sestavnega dela gotske ženskosti. Ta lik je skozi ikonične, kultne filme Elvira, Mistress of the Dark (1988) in Elvira’s Haunted Hills (2001) neločljivo povezal gotsko subkulturo, grozljivko in performativnost ter hkrati osvetlil načine, na katere poteka dostopanje do in prisvajanje gotskih tropov. To je še zlasti razvidno iz Elvirinega izposojanja pri likih Vampire Maile Nurmi (kar je uspešno ubranila tudi na sodišču) in Morticie Addams, ki jo v izvirni tv-seriji upodobi Carolyn Jones. Za Elvirin ikonični status je konstitutivnega pomena njen postmodernistični, samorefleksivni pristop k identiteti, podložen s parodijo in subverzivnim campom. Takšen pristop liku omogoča artikulacijo vidikov gotske subkulture, ki jih najprimerneje opišemo z izrazom nestandardna spolnost. Elvirina seksualnost črpa iz sadomazohizma in fetišizma, pa iz lucidnega humorja in sarkastičnega pogleda na patriarhalne institucije. Toda kljub tem pozitivnim vidikom lahko Elvira hkrati reprezentira tisto, kar Moe Meyer (1994) opiše kot ‘sled campa’ (camp trace) – depolitizirani camp, ki si ga lahko znova prisvojijo mainstream diskurzi spolnosti in spolov. Kot taka zrcali tudi dilemo subkulturnega performansa v gotski subkulturi, v kolikor je artikulacija perverznosti tudi značilnost, ki si jo lahko prilastijo prav tisti sistemi, ki jih skuša spodkopati (potrošništvo, kapitalizem, heteronormativnost). Podoba Elvire je potemtakem prežeta z ideološko kompleksnostjo, toda takšno, ki bistveno zadeva presečišče grozljive in gotske ikonografije.

Dr. Claire Nally je izredna profesorica moderne in sodobne književnosti na Univerzi Northumbria. V raziskovalnem delu se osredotoča na področja irskih in neo-viktorijanskih študij ter študij spola in subkultur. Je avtorica monografij Envisioning Ireland: W. B. Yeats’s Occult Nationalism (2009) in Selling Ireland: Advertising, Literature and Irish Print Culture 1891–1922 (z Johnom Strachanom, 2012). Kot sourednica je podpisala zbornik o W. B. Yeatsu, dva zbornika s področja študij spola in serijo knjig v zbirki ‘Gender and Popular Culture’ založbe Bloomsbury (z Angelo Smith). Objavila je številne strokovne članke na temo gotske (goth) in steampunk subkulture. Pri založbi Bloomsbury je leta 2019 izšla njena monografska študija Steampunk: Gender, Subculture and the Neo-Victorian.

Okrogla miza: das Unheimliche na filmu

Predavanjem bo sledila okrogla miza na temo filmskih manifestacij unheimlich grozljivega z dr. Alexio Kannas, dr. Claire Nally in dr. Stevom Jonesom. Pogovor bo povezoval dr. Russ Hunter.

Dr. Steve Jones je predstojnik medijskih študij na Oddelku za sociologijo Univerze Northumbria v Newcastlu, Velika Britanija, ter izredni profesor raziskovalec na Oddelku za pravo Univerze Carleton v Ottawi, Kanada. V svojem raziskovalnem delu se osredotoča na vprašanja spolnosti, nasilja, etike in sebstva znotraj horror žanra in pornografije. Je avtor monografije Torture Porn: Popular Horror after Saw (2013). Prispevke objavlja v znanstvenih revijah in forumih Feminist Media StudiesSexuality & CultureSexualitiesPorn Studies in Film-Philosophy. Je tudi član uredništva znanstvene revije Porn Studies. Njegova objavljena dela so brezplačno na voljo na povezavi http://www.drstevejones.co.uk/publications.html.