TEMNA ZVEZDA POD NAMI
Barbara Pavlič
V dokumentarnem filmu Temna zvezda – Gigerjev svet (Dark star – HR Gigers Welt, 2014) avtorica Belinda Sallin prikaže intimni svet nadrealističnega umetnika Hansa Rudolfa Gigerja. Film spremlja zadnja leta švicarskega umetnika v prepletenosti njegove umetnosti z njegovim vsakdanom. V majhni hiši sredi mesta, ki je razdeljena na več področij, se Giger giba, kot da bi bil na prizorišču enega izmed svojih filmov. Obdajajo ga stene, poslikane z znanimi simbolističnimi deli, njegove skulpture in samo izdelan vlak smrti na vrtu.
Giger v svoje delo vpleta vpliv tehnologije na človeka, zato njegovo umetnost označujejo kot biomehanično. Izhaja iz študij mehaničnih principov živih organizmov, njihovega gibanja in strukture. V svojih študijah odkriva vprašanja seksualne represije, prenatalne izkušnje, vojaške industrije in z inženirsko natančnostjo odkriva srž gibanja njihovega strukture.
Simbolika Stroja za rojevanje (Birth machine) v podobi ženskega telesa se pojavlja skozi njegov celoten opus. Prikazuje »hladnodušen« odnos telesa do mehanizacije, obenem pa se poigrava z idejo ženskih spolnih organov kot učinkovitega reproduktivnega sistema. Znanstvenica Emily Martin je negativno pojmovanje ženskega telesa in reprodukcije raziskovala v knjigi The Woman in the Body: A cultural Analysis of Reproduction, v kateri preučuje medicinsko terminologijo in izrazoslovje, ki opisujejo žensko telo. »Ženski reproduktivni trakt je stroj ustvarjen za rojevanje otrok; v tem pogledu menstruacija predstavlja neuspešno proizvodnjo, ki konotira proizvodnjo neuporabnih odpadkov.« (1)
A Giger v svojih delih ne objektivizira žensk, temveč metaforično opozarja na žensko seksualnost skozi oči industrijskega dojemanja ženskega telesa. Klavstrofobična temačnost njegovih del vodi v podzemlje naše nezavedne biti. Psihiater Stanislav Grof v filmu razloži, da Gigerjeva dela niso nadrealistične upodobitve ženskega telesa. Odkrivajo dojemanje cikličnega procesa rojstva-smrti-ponovnega rojstva skozi duhovno spoznavanje. Grof svoja dognanja podrobno opiše v knjigi HR GIGER and the Zeitgeist of the Twentieth Century (2), v kateri skozi raziskovalno delo odkriva vpliv prenatalne faze na čustvene in psihosomatske probleme. Rojstvo je anatomski, mehanični del procesa, ki močno zaznamuje posameznika. Občutki ranljivosti in nemoči v postnatalnem obdobju naj bi bili posledica izkušnje rojstva.
Sistemi v naravi se kažejo veliko bolj zapleteni, kot so sistemi, ki jih (umetno) ustvarja človek.
Biomehaničnost pogosto uporablja tradicionalno inženirsko znanje za analizo bioloških sistemov in ga aplicira na tehnološki razvoj. Giger je bil inženir v mnogih smislih – tako v svojih idejah, tehnikah oblikovanja, slikanja idr. Nenazadnje v stvaritvi celotnega lastnega sveta, ki ga je zgradil na specifičnem estetskem izrazu in močni teoretski osnovi.
Viri:
1) Martin, E. (1987). The Woman in the Body: A cultural Analysis of Reproduction. Boston, Beacon press, str. 276.
2) Grof, S. (2014). HR GIGER and the Zeitgeist of the Twentieth Century Basel, Nachtschatten Verlag Ag.