LONG WEEKEND

THEIR CRIME WAS AGAINST NATURE… NATURE FOUND THEM GUILTY.

Peter in Marcia sta mlad povzpetniški par, ki mu je ugasnila iskra. Da bi jo spet zanetila in rešila svoj zakon, se odpravita v neokrnjeno avstralsko divjino, kjer naj bi na osamljeni plaži preživela dolg in idiličen konec tedna. Toda brezobzirna japija na vsakem koraku skrunita naravo. In ko se narava začne maščevati, se sanjski oddih sprevrže v dolgo bitko za preživetje.

Ekološka srhljivka o maščevanju zlorabljene narave namesto šoka stavi na počasi naraščajočo napetost in tesnobni občutek groze, ki jo vzbuja od sonca razbeljena idila. Zamolčana mojstrovina in kultna klasika čudovite, plodovite “ozploatacije” – avstralskega žanrskega booma 70. in 80. let.

“Šele v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja se je v Avstraliji razvila filmska industrija: hkrati z umetniškimi uspehi režiserjev, kot je Peter Weir, je obstajala tudi impresivna produkcija B filmov, iz katere so izšla dela, kot je Mad Max. Najizvirnejše prispevke k t. i. ozploataciji je podpisal scenarist Everett De Roche, ki je s filmom Dolgi konec tedna v takrat popularen podžanr vnesel ključno novost: revizijo horrorja v pustolovskih filmih – navadno z ljudožerci ali aligatorji kot napadalci – je dosledno in do konca premislil kot skrivnostno ekološko zgodbo, ki je skoraj brez besed, a je zato vizualno toliko močnejša. Običajni šoki so komaj še potrebni. Zakonca iz višjih slojev hočeta med taborjenjem za konec tedna zakrpati svoj odnos: njunemu brezobzirnemu ravnanju s floro in favno sledi pravično maščevanje narave, ki se uresniči kot nekakšna mora v stilu Tarkovskega, iz vse bolj grozečih posnetkov širokega formata in srhljivih zvokov divjine.”
– Christoph Huber, Österreichisches Filmmuseum

“Scenarist Everett De Roche sodi med neopevane heroje ozploatacijskega filma 70. in 80. let. /…/ A čeprav se je večina filmov, ki jih je napisal, izkazala za komercialno uspešne (Road Games se je v času nastanka ponašal celo z najvišjim proračunom v zgodovini avstralske kinematografije), se nobeden od njih ne more primerjati s čisto paranojo njegovega drugega celovečerca Dolgi konec tedna, žive nočne more z razbeljene avstralske plaže, kjer narava neutrudno kaznuje zakonski par za njuno karmično nespametnost. /…/ Osupljivo spajanje widescreen formata in srhljive zvočne podlage; ta film bi moral preučiti vsakdo, ki namerava kadarkoli v življenju posneti grozljivko.”
– Jacob Knight, Birth. Movies. Death.