POKLON: SERGIO MARTINO

Sergio MARTINO (Italija), častni gost letošnje edicije in avtor v fokusu sekcije poklon, upravičeno slovi kot renesančni mož italijanske žanrske kinematografije, mojster za vse žanre. Kultni režiser se je sprva kalil pri filmih svojega brata, scenarista in producenta Luciana Martina, ter kot asistent režije pri filmu La frusta e il corpo (1963) Maria Bave. Kot režiser je debitiral leta 1969 z mondo filmom Mille peccati… nessuna virtù. Kot se avtor rad pošali, je naslov filma “tisoč grehov, nobena vrlina” med zadržanimi kritiki postal kar njegov vzdevek, ki mu sam hudomušno pristavi vprašaj: kaj res, tisoč grehov, pa nobene vrline? Ljubitelji in poznavalci žanrskega filma kajpak vemo, da je v dobrih štirih desetletjih filmske kariere Martino nanizal cel kup vrlin in ustvaril enega najbolj pisanih opusov: od zgodnjih mondo šokumentarcev in špageti vesternov (Mannaja, 1977), prek zloglasnih kanibalskih avantur (La montagna del dio cannibale, 1978), postapokaliptičnih akcionerjev in distopične znanstvene fantastike (2019 – Dopo la caduta di New York, 1983, Kiborg, Vendetta dal futuro, 1986) priljubljenih seksi komedij (Cornetti alla crema, 1981) in političnih krimičev ali poliziottescov (Milano trema: la polizia vuole giustizia, 1973), do vrhovnega in najbolj kultnega žanra giallo. V zakladnico italijanskih giallov je na začetku zlatih sedemdesetih prispeval nekaj prestižnih ter tako rekoč šolskih primerkov, povečini z igralko Edwige Fenech v glavni vlogi: La coda dello scorpione (1971), Lo strano vizio della signora Wardh (1971), Tutti i colori del buio (1972) in Tvoja pregreha je zaklenjena soba in le jaz imam ključ (Il tuo vizio è una stanza chiusa e solo io ne ho la chiave, 1972). Nato je posnel Torzo (I corpi presentano tracce di violenza carnale, 1973), enega najbolj razuzdanih in razigranih primerkov gialla, ki s svojo neverjetno premiso in grozljivo-komičnimi umori hkrati velja za prototipski slasher.

“To je zgodba o življenjskem delu ‘trash režiserja emeritusa’, kot si danes v šali rad pravim, medtem ko skušam doumeti razkorak med žalitvami kritikov v času nastanka mojih filmov v 70. in 80. letih in hvalo novih generacij, ki imajo zdaj možnost moje filme gledati na DVD-jih in jih ponovno ovrednotiti. Zlasti po zaslugi veljave Quentina Tarantina, Elia Rotha, Jaumeja Balaguera in drugih tujih filmskih avtorjev in kritikov, vsa hvala jim.”
– Sergio Martino, izsek iz avtobiografije Mille peccati… nessuna virtù?

SODOBNI: KHAVN DE LA CRUZ

Khavn DE LA CRUZ (Filipini) je divje plodoviti, večkrat nagrajeni in multitalentirani filmski ustvarjalec, glasbenik, pisatelj in poet. Pravijo mu “Che Guevarra digitalne revolucije” (Jose Victor Marin), “filipinski odgovor na dansko Dogmo” (Philip Cheah) in “rokenrol filmar s senzibilnostjo Buñuela” (Ricky S. Torre). Khavn, za mnoge oče filipinskega digitalnega filma, ne pripada nobeni specifični tradiciji ali žanru, zgolj globoki zavezanosti radikalnemu filmskemu izrazu. Od devetdesetih let je podpisal že preko štirideset celovečernih in več kot sto kratkih filmov, vključno s filmi Mondomanila (Rotterdam 2012), The Muzzled Horse Of An Engineer In Search Of Mechanical Saddles (Berlinale 2008), Manila In The Fangs Of Darkness (Viennale 2008) in Squatterpunk (Rotterdam 2007). V Sloveniji smo njegova dela lahko videli na festivalih LIFFe, Kino Otok, Kurja polt (Alipato: Kratko življenje ogorka, Alipato: The Very Brief Life of an Ember, 2016) in v Slovenski kinoteki. Kot član strokovne žirije je gostoval na festivalih Berlinale, Clermont-Ferrand, CPH:DOX, Jeonju, Jihlava in Dok Leipzig, sam pa je ustanovil in vodi prvi festival digitalnega filma na Filipinih .MOV International Film, Music & Literature Festival. Za svojo prozo in poezijo je večkrat prejel nagrado Palanca, filipinski ekvivalent Pulitzerjeve nagrade. S svojo avtorsko glasbo nastopa kot solo pianist ter član glasbenih skupin Fando & Lis, The Brockas in Vigo. Je tudi predsednik neodvisne filmske produkcije ter knjižne in glasbene založbe Kamias Road.

KONFERENCA KULTNEGA FILMA

Dr. Alison PEIRSE je predavateljica filmskih in medijskih študij na Univerzi v Leedsu, Velika Britanija. V svojem raziskovalnem delu se ukvarja z ustvarjalnostjo in umetnostjo pripovedovanja s posebnim poudarkom na žanru grozljivke. Je avtorica monografije After Dracula: the 1930s Horror Film (2013) in sourednica zbornika Korean Horror Cinema (2013). Trenutno pripravlja zbornik o filmskih  ustvarjalkah horror filma Women Make Horror: Filmmaking, Feminism, Genre (Rutgers University Press) in monografijo o pisanju žanrskega scenarija Rewriting Horror Cinema (Edinburgh University Press).

 

Dr. Russ HUNTER je višji predavatelj filmskih in televizijskih študij na Oddelku za umetnost Univerze Northumbria v angleškem Newcastlu. V svojem raziskovalnem delu se osredotoča na italijanski žanrski film, evropski horror film in festivale žanrskega filma. O različnih vidikih italijanske in evropske žanrske kinematografije je objavil že vrsto člankov in monografij. Je sourednik zbornika Italian Horror Cinema (s Stefanom Baschiero, 2016). Trenutno pripravlja monografijo Italian Horror: A History, ki bo izšla leta 2019 pri založbi Edinburgh University Press. Prispevke je objavil v številnih filmskih enciklopedijah in vodnikih, aktivno pa sodeluje tudi z vrsto evropskih žanrskih festivalov.

Dr. Steve JONES je predstojnik medijskih študij na Oddelku za sociologijo Univerze Northumbria v Newcastlu, Velika Britanija, ter izredni profesor raziskovalec na Oddelku za pravo Univerze Carleton v Ottawi, Kanada. V svojem raziskovalnem delu se osredotoča na vprašanja spolnosti, nasilja, etike in sebstva znotraj horror žanra in pornografije. Je avtor monografije Torture Porn: Popular Horror after Saw (2013). Prispevke objavlja v znanstvenih revijah in forumih Feminist Media StudiesSexuality & CultureSexualitiesPorn Studies in Film-Philosophy. Je tudi član uredništva znanstvene revije Porn Studies. Njegova objavljena dela so brezplačno na voljo na povezavi http://www.drstevejones.co.uk/publications.html.

 

Dr. Jamie SEXTON je višji predavatelj filmskih in televizijskih študij na Univerzi Northumbria v Newcastlu, Velika Britanija. Zanima se za neodvisni in kultni film ter filmsko glasbo. Je avtor monografije Stranger Than Paradise (2018) in sourednik zbornika v nastajanju Routledge Companion to Cult Cinema (2019). Skupaj z Ernestom Mathijsom je tudi urednik temeljne literature na področju študij kultnega filma, Cult Cinema (2012).

RAZSTAVA

Gilles VRANCKX (Belgija) je v Bruslju delujoči vizualni umetnik, mojster risbe in grafičnega oblikovanja ter danes eden redkih in iskanih avtorjev, ki ohranjajo umetnost ročno ilustriranih filmskih plakatov. Njegova dela krasijo knjižne izdaje, DVD in LP ovitke vodilnih žanrskih založb, kot so Arrow Films, Cult Epics in Mondo Macabro. Izvirne filmske plakate ustvarja za filme kultnih in klasičnih avtorjev, od Argenta, Cronenberga, Lyncha in Larraza do Hitchcocka, Buñuela, Leloucha in Wakamatsuja. Najbolj prepoznavni in zdaj že ikonični pa so Vranckxovi plakati za filme neo-giallo dvojca Bruno Forzani in Hélène Cattet: Amer (2009), Čudna barva solz tvojega telesa (L’étrange couleur des larmes de ton corps, 2013) in Naj trupla porjavijo (Laissez bronzer les cadavres, 2017). Svoja dela bo predstavil v okviru dvodelne razstave z naslovom Čudne barve Gillesa Vranckxa, ki bo na ogled od 1. do 22. aprila v Slovenski kinoteki in Kinodvorovi Galeriji.

FILMSKA STROKA

Dirk VAN EXTERGEM (Belgija) je specialist za žanrski film ter vodja kultnega festivala Offscreen Film Festival, ki se v Bruslju vsako leto odvija tekom treh tednov v marcu. Je tudi kurator serije “B to Z” v Belgijski kinoteki in programa “Mondo Culto” v bruseljskem kinu RITCS.