SARRAOUNIA

 

Po berlinski konferenci leta 1884/85 evropske kolonialne sile v “tekmi za Afriko” delijo, plenijo in podjarmljajo kontinent. Zloglasna vojaška odprava Voulet-Chanoine, ki slovi po svoji okrutnosti, se leta 1898 odpravi proti Čadski kotlini, da bi osvojila nova ozemlja in utrdila posest francoskega kolonialnega imperija. Kraljica Sarraounia, mogočna poglavarka plemena Azna, združi ljudstvo v uporu proti invaziji. Na zgodovinskih dogodkih zasnovana Sarraounia je hkrati vizualno veličastna vojna epopeja in srdita ter jedka obsodba kolonialne ekspanzije v režiji velikana afriškega filma, Meda Honda. Glavna nagrada panafriškega filmskega festivala FESPACO leta 1987.

“Hotel sem ilustrirati avtentična zgodovinska dejstva in pokazati, da afriškega kontinenta ni bilo lahko kolonizirati, da obstaja zgodovina odpora proti kolonizaciji. V boju zoper kolonializem so sodelovale številne afriške ženske: kraljica Sarraounia v Nigru, Jinga v Angoli, Ranavalona na Madagaskarju, Beatrice iz Konga, če jih naštejem le nekaj. Nikoli ne govorimo o zgodovinski vlogi afriških žensk, toda vodile so kraljestva in imele pomemben status v matriarhalnih družbah. Sarraounio smo posneli leta 1986 v Burkini Faso. Burkinski vojaki in domačini so sodelovali kot statisti. Za nekatere prizore smo potrebovali celo do 400 vojakov in 2000 plačanih statistov. /…/ Film je bil premierno prikazan v Parizu, toda njegovo distribucijo so sabotirali. Distributer ni spoštoval pogodbe. Nekateri pravijo, da je bil posredi politični pritisk, a za to nimam dokazov. Vse skupaj je povzročilo takšen škandal, da so številni filmarji podpisali protestno peticijo, med njimi Bertrand Tavernier, Constantin Costa-Gavras, Ousmane Sembène in Souleymane Cissé.”
– Med Hondo, v intervjuju s Françoisom Pfaffom v With Open Eyes: Women and African Cinema

“Med Hondo, danes nedvomno eden najpomembnejših filmskih režiserjev v Afriki in v svetovnem merilu, ni le ena od ustanovnih figur afriškega filma, skupaj z Ousmanom Sembènom in drugimi, temveč tudi eden najbolj nadarjenih, radikalno vsestranskih in neskončno vplivnih režiserjev te celine. /…/ Hondova adaptacija istoimenskega romana Abdoulaya Mamanija, posneta v veličastnem širokem formatu in bujnih barvah z razsežnimi, izjemno insceniranimi prizori bitk, preobrazi malo znan zgodovinski dogodek v epsko pesem afriškega upora proti kolonializmu.”
– Aboubakar Sanogo, Carleton University

Sarraounia je mejnik afriške kinematografije, skrajno ambiciozen v svoji domiselnosti, profesionalizmu in predanosti. Da je zbral tri milijone dolarjev, kolikor je zahtevala produkcija filma, je Hondo porabil sedem let – to je bila naporna naloga in v kontekstu afriškega filma brez precedensa.”
– Frank Ukadike, Black African Cinema

“V nizanju prizorov klovnovskega, a brutalnega dogajanja na francoski strani enačbe in poskusov Sarraounie, da bi utrdila svoj vpliv med sosednjimi plemeni ter pripravila ljudstvo na boj, ki prihaja, Hondo ujame dialektiko med ošabnostjo perspektivnih imperialistov in bolj prosvetljenim, a nič manj političnim manevriranjem ljudstev, ki jih hočejo podvreči. Če temu dodamo še mogočno in z duhom 80. let prežeto glasbeno podlago Pierra Akendengueja /…/, dobimo film, ki ga poglavitno zanima politična razsežnost stila in pripovedi.”
– Dan Sullivan, Film Comment

“Oda dostojanstvu.”
– Francoise Balogun, West Africa

SARRAOUNIA
Burkina Faso/Mavretanija/Francija, 1986, 35mm, 2.35, barvni, 120′, SP

 

režija Med Hondo
scenarij Med Hondo (po istoimenskem romanu Abdoulaya Mamanija)
fotografija Guy Famechon
montaža Marie-Thérèse Boiché
glasba Pierre Akendengué, Abdoulaye Cissé, Issouf Compaore
igrajo Aï Keïta, Jean-Roger Milo, Féodor Atkine, Didier Sauvegrain, Roger Miremont, Luc-Antoine Diquéro, Jean-Pierre Castaldi
produkcija Med Hondo (Les Films Soleil Ô)

Filmska kopija iz zbirke Ciné-Archives.