I WALKED WITH A ZOMBIE

Betsy Connell prispe na karibski otok St. Sebastian, da bi negovala Jessico, ženo plantažnika Paula Hollanda, ki trpi za skrivnostno vročico. Kmalu spozna, da ima otok še vrsto drugih skrivnosti. Hollandovi so za delo na družinski plantaži sladkornega trsa tja pripeljali sužnje. Preden je obolela, je Jessica načrtovala pobeg s Paulovim polbratom Wesleyjem. In otok je dom skrivnega vudu kulta.

V atmosferičnem remekdelu klasične vudu zombijade se pod krinko folklorne legende skriva kritika medrasnih odnosov, suženjstva in kolonializma. Živ (ali pač živo mrtev) dokaz, da je bil zombi že pred Georgeom Romerom nabita politična metafora, zlasti v rokah velemojstrov žanrskih nizkoproračuncev Lewtona, Tourneurja in Siodmaka.

“Vsak, ki prvič sliši naslov filma, prenagljeno sklepa, da gre za klasičen B šoker. Kar si je zagotovo obetal tudi studio RKO, ko so producentu Valu Lewtonu vsilili ta naslov v pričakovanju, da bo ustvaril dobičkonosen film o še enem klasičnem monstrumu. Lewton se je podal v bolj zanimive vode in s filmom nadaljeval svojo misijo premestiti fokus horror žanra od nadnaravnih pošasti h grozi, ki tli pod površjem vsakdanjega življenja. Zasluge za prodorne filmske stvaritve gredo navadno režiserjem. Tu pa imamo opraviti s skrajno netipičnim sodelovanjem med Lewtonom in režiserjem Jacquesom Tournerjem. Lewton, ki danes velja za avtorskega producenta, morda edinega v Ameriki, je pri svojih filmih na inovativen način sodeloval neposredno. I Walked With a Zombie pripada vrsti grozljivk, ki jih je posnel, v katerih je resnični šoker človekova nagnjenost, da pred krivico zatisne oko v imenu ohranjanja statusa quo.”
– Martha P. Nochimson, Senses of Cinema

“Eno najbolj poetičnih del, ki so nastala pod taktirko Vala Lewtona pri studiu RKO v 40. letih, presega konvencije horror žanra in je še danes ena najbolj osupljivih študij dvojca Lewton-Tourneur na področju svetlobe in senc črno-bele fotografije. Nikar ga ne zamudite.”
– Don Druker, Chicago Reader

“Mojstrska lekcija zvoka, slike in sugestije od prve do zadnje minute.”
– Ed Gonzalez, Slant Magazine